kraj: Maribor
naročnik: mestna občina Maribor
dolžine: 5 ha

natečaj: ureditev območja Lenta in Dravske promenade, anketni del, z Marušo Zorec in ARREA arhitekti
projekt: 2021-2022
izvedeno: 2024 / 1. etapa, 1 od 5 km
projektna skupina: Ana Kučan, Luka Javornik, Tomislav Krnač, Lara Gligić, Danijel Mohorič, Aljaž Babič, Anja Žaucer
oporne konstrukcije: Matevž Kralj, Megalit kolesarska pot: Proinfra

Leta 2020 nam je bila na podlagi zmage na natečaju leta 2019 dodeljena naloga, da optimiziramo – beri: pocenimo – projekt Dravske kolesarske poti na desnem bregu Drave, zlasti gradnjo opornih konstrukcij. Optimizacija smo zastavili na podlagi dveh načel: čim bolj zmanjšati posege v prostor (in s tem tudi znižati ceno investicije) in ohraniti razliko v značaju prostora med levim in desnim bregom Drave v območju središča mesta. Drava v Mariboru je subjekt z močno naravno in simbolno navzočnostjo, vendar se mesto do reke v različnih delih njenega toka do nje zaradi različnih dejavnikov vzpostavlja na različne načine. Levi breg Drave je zelo urban in sega do reke, medtem ko je desni breg, nasprotno, zelo zelen, ima privlačen, skrivnosten značaj in je na videz ločen od mesta. Tudi zato, ker se je mesto na desnem bregu zaradi morfologije prostora, ki ga je oblikovala Drava, vzpostavilo na terasi visoko nad reko.

V želji, da bi ta značaj čim bolj ohranili in ga postavili v kontrast z urbanim značajem Lenta, smo raziskovali načine, kako prilagoditi potrebno razširitev Dravske poti v peš in kolesarski koridor, da bi prostor ostal čim bolj zelen. K sodelovanju smo bili povabljeni precej pozno, leta 2021, in nekaterih parametrov prvotnega projekta ni bilo več mogoče spremeniti. Poleg tega je bilo težko uskladiti zahteve kolesarske magistrale z zamislimi mesta o promenadi. Iz teh zadreg, omejitev lokacije (strme brežine, prodnata tla) in želje po ohranitvi značaja urbane divjine, ki je prej prevladovala na tem območju, je v dialogu z inženirjem Matevžem Kraljem iz podjetja Megalit vzniknila odločitev, da se uporabi mikropilotna oporna konstrukcija. Pilotna gradnja je znižala stroške in zmanjšala obseg izkopov, iz nje pa je izpeljana estetika celotne trase, od Melja do Mariborskega otoka.

Iz konstrukcijskih zakonitosti – previsna krona, delna raba opaža – smo izpeljali oblikovno govorico, s katero smo na vertikalnih opornih konstrukcijah poudarili horizontale, ki sledijo reki. Pod krono obešena zaščitna mreža služi za oporo plezalkam, pod njimi pa so zasajene trajnice; rastišče je nehvaležno, senčno in suho, greda je plitva in ozka. Izbrali smo odporne vrste, te pa so videt bolj divje kot običajne vrtne in parkovne trajnice, bolj so podobne plevelu in bodo, pričakujemo, pričarale nekaj videza urbane divjine, ki bo enkrat prepoznana kot lepa. Z raziskovanjem možnosti prilagajanja na podnebne spremembe se namreč spreminja tudi estetika ureditev.

Izveden je odsek od Glavnega do Železniškega mosta, naslednji odsek, od Splavarske do Studenške brvi, je z izdelavi.