kraj: Grič, Ljubljana
naročnik: DARS d.d., studio abiro
velikost: 1 ha

natečaj: 2019
projektiranje: 2020
izvedeno: 2024
projektna skupina:
Ana Kučan, Luka Javornik, Lara Gligić, Danijel Mohorič, Tomislav Krnač

arhitektura: studio abiro, odgovorni vodja projekta dr. Matej Blenkuš

konzultatnti: prof. dr. Mihael Jožef Toman, BF UL, izr. prof. dr. Simon Rusjan, FGG UL
tehnična podpora med gradnjo: Axis, Proctor
izvedba: CGP d.d.

maketa: Klára Bohuslavová

Rokovanje z deževnico ob poslovni stavbi DARS Grič

V začetku leta 2019 je družba DARS razpisala javni natečaj za svojo novo poslovno stavbo na Griču pri Ljubljani. Kriteriji natečajne presoje so poleg zagotavljanja funkcionalnosti izpostavljali tudi pomen trajnostnega in humanega načrtovanja, ki ju kompleks – poslavna stavba in krajinska ureditev – izpričuje v vseh svojih prvinah in merilih.

Ena od prvin trajnostnega načrtovanja je tudi rokovanje z deževnico – zbiranje, zadrževanje, prezračevanje –  kar, poleg zbiranja deževnice in uravnavanja njenega izpusta v sistem meteorne kanalizacije, pomeni tudi manj klasične meteorne kanalizacije in dolgoročno manjše stroške vzdrževanja. Na podlagi tega izhodišča so nas arhitekti iz studio abiro povabili k sodelovanju pri natečaju.

Meteorne voda z zelene strehe in zunanjih tlakovanih površin se preko podzemnih vodov zbira v jezercu južno od stavbe in v podzemnem zalogovniku. Travnata površina pred stavbo je nagnjena proti jezercu, tako da se deževnica s trave preprosto steka vanj. Zbiranje deževnice teče preko več retenzijskih zasaditev – rastlinskih zadrževalnikov, zaradi česar je javni komunalni meteorni sistem bistveno manj obremenjen. Poleg tega se v jezerce steka tudi zaledna, podzemna drenažna voda, s čimer se vzdržuje vodostaj jezerca, ki z izhlapevanjem vpliva tudi na mikroklimo in poleti niža temperaturo zraka na južnem delu stavbe.

Kljub temu, da jezerce deluje kot naravno jezerce, pa smo z njegovo obliko želeli jasno izpostaviti njegov antropogen izvor in funkcijsko. Zato je jezerce zasnovano kot pravokotnik, ki se s svojim geometrijskim oblikovnim jezikom nasloni na jezik arhitekture poslovne stavbe, s katero je tako tehnično kot funkcionalno povezan. Iz tehničnega ukrepa rastlinskega zadrževalnika deževnice smo oblikovali vrtno-parkovni element, pri čemer smo tehnične ukrepe kot so zalogovnik, prezračevanje, prečiščevanje z rastlinami idr.  izkoristili za oblikovanje prostora, ki bo zaposlenim in vsem, ki prihajajo po opravkih, nudil zavetje in stik z naravo. Ob jezercu so zasajene rastlinske vrste z Barja, saj se poslovna stavba DARS nahaja na meji med Polhograjskim hribovjem in Ljubljanskim Barjem.

Povsem ravna tratna ploskev, posuta z spomladanskim in jesenskim podleskom, je nagnjena proti jezercu, deževnica z nje se prečisti med plastmi obvodnega in vodnega rastja, zasajenega v ravnih linijah okrog jezerca: šaš, rogoz, ločje in barjanska perunika. Na južni strani jezerce zaključi dolga klop, postavljena nad zalogovnikom, do nje vodi most čez vodo. Za klopjo je teren, zasajen z borovci, oblikovan v razgibanih poligonih, ki v konveksnih delih dodatno zadržuje deževnico. S tem je ustvarjen prijeten ambient za odmor in malico na prostem, še posebej poleti, ko borovci na klop mečejo globoko senco.

Kljub izrazito sistematičnemu in racionalnemu pristopu k načrtovanju, ki je bil zaradi narave javne investicije nujen za utemeljitev tistih prvin projekta, ki po kakovosti ali kompleksnosti presegajo običajno prakso, smo si prizadevali, da bi se v podobi in občutenju prostora izrazila tudi emocionalna, simbolna in mestoma celo intimna plat.

Da bi dosegli harmonično povezanost dveh sicer ločenih prostorskih enot, stavbe in vrta, je bila zasnova med natečajem, načrtovanjem in izvedbo razvita v stalnem dialogu z arhitekti studia abiro. Načrtno ustvarjena dvoumna razmerja med strogostjo in spontanostjo, med odsevnim in poroznim, med naravnim in antropogenim, med izbrušenim in nedoločenim, med suburbanim in transcendentalnim, izhajajo iz našega poglobljenega razumevanja moči in sposobnosti arhitekture pri spodbujanju okoljskih, prostorskih in medčloveških odnosov.

Za pomoč pri iskanju inovativnih rešitev se zahvaljujemo prof. dr. Mihaelu Jožefu Tomanu z Biotehniške fakultete in skupini inženirjev hidrotehnike pod vodstvom izr. prof. dr. Simona Rusjana s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Zaradi mnogih neznank smo se pri načrtovanju tehnične podpore delovanju jezerca odločili za »design-build« pristop, pri čemer so bili pri izvedbi nepogrešljivi nasveti in znanje inženirjeve iz podjetij AXIS (Ivan rus, Gregor Bajželj) in Proctor (Stane Hribar, Tomaž Hribar) ter izkušnje in ustrežljivost izvajalcev del.