Prenova gradu Ravne za Knjižnico Dr. Franceta Sušnika

kraj: Ravne na Koroškem, Slovenija
naročnik: Občina Ravne na Koroškem, Ministrstvo RS za šolstvo | Municipality of Ravne na Koroškem, Slovenija, Ministry for Education
velikost: 1.1 ha
natečaj: 2002, 1. nagrada |1.st prize
projekt: 2002
izvedeno: 2004
projektna skupina:
Arhitektura: Maruša Zorec, Maša Živec
Sodelavci: Mitja Novak, Domen Mozetič, Jure Zavrtanik, Špela Jerin, Katja Florjanc
Krajinska arhitektura: Ana Kučan
Sodelavec: Dušan Stupar
Notranja oprema: Maruša Zorec, Matjaž Bolčina
Grafična oprema: Matjaž Bolčina
Predstavniki zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Maribor: Svjetlana Kurelac, Irena Krajnc Horvat, Miran Krivec
izvajalec: Gradbeništvo Igerc Gradnje, IGEM Slovenj Gradec d.d. Kograd, Marvingrad

Mnenje:
V času, ko se “arhitekturo za kulturo” večinoma omejuje na razne prizidke, je posebna dragocenost rešitev, Prenova obravnava in rešuje celosten ambient, za merilo kraja, v katerem je nastal, pravzaprav velikih dimenzij. Zgodovina je kraju zapustila dvorec na hribu (grajski kompleks), novodobna tradicija pa izjemno razvito jeklarsko industrijo. Enega najplemenitejših ambientov – dvorec – je mesto že pred časom namenilo knjižnici. Posegi v arhitekturo dvorca so rafinirano odmerjeni – struktura osrednjega objekta in gospodarskih krakov je navzven nespremenjena, stavbne mase in zaščiteni elementi so (tudi v smislu nadaljevanja zgodovinskega izročila) ohranjeni. Navzven posege v arhitekturo zaznamuje predvsem “čipka” iz kovinskih okvirjev, ki označuje osrednji poseg v staro strukturo. Vsaj enako pomembno pa se zdi celostna ureditev parka, ki je od nekdaj predstavljal integralni del arhitekture in danes predstavlja osrednji element krajinske arhitekture v naselju. Integralno oblikovanje prenove arhitekture in parka daje kraju povsem novo urbano kvaliteto. Konceptualno sodelovanje in sozvočje posegov, kjer avtorice z minimaliziranimi potezami uvajajo nov čas v obstoječo, staro strukturo je (žal) redkost v sodelovanju arhitekture in krajinske arhitekture. Rešitev, ki izhaja iz zavedanja, da so prav historični ambienti v majhnih okoljih še posebej krhki in vse pogosteje postajajo plen različnih nejavnih interesov, temu delu daje posebno kvaliteto.

Tomaž Brate